Arhiv kategorij: hrbtenica

Nekaj besed o premaknjenih vretencih

K pisanju članka me je napeljal primer pacienta, ki me je pred kratkim obiskal v ordinaciji. V bistvu sprejmem skoraj vsak dan kakšnega takega pacienta. Običajna starost teh pacienta je med 30 in 40 let. Prav ljudje te starostne kategorije se največ pritožujejo nad podobnimi težavami, kot jih navajam v nadaljevanju.

  • Bolečine v levi polovici telesa, ki se kar nekje začnejo in kar nekje drugje končajo. Rad bi poudaril, da pri pravi bolečini vedno lahko točno določimo njeno mesto;
  • Nekaj se premika ali trese v trebuhu. To »nekaj« je opisano kot nekaj žgočega;
  • Ko v sedečem položaju postavi pacient noge na prste, se mu začne tresti čeljust;
  • Pacient slabo spi, zjutraj vstaja utrujen;

(verjetno vso noč seka drva, no, to je že moja pripomba) Vse, kar počne je, da ves dan od jutra do večera sedi pred računalnikom!

Vsakemu zdravo mislečemu človeku pade v oči nenavadnost pritožb, ki niso karakterne za težave s hrbtenico. Osnovna ideja, v katero je bil moj pacient sam absolutno prepričan, je bila, da ima premaknjena vretenca v vratnem delu hrbtenice. To mu je že povedal neki kiropraktik (ki, seveda, nima medicinske izobrazbe in se je kiropraktike priučil v sosednji pivnici). Ta zamisel je bila v njem že globoko zakoreninjena. Mimogrede, »kiropraktik« mu s svojimi prijemi ni nič pomagal, zaradi česar se je z njim skregal. Toda, še vedno je bil trdno prepričan, da ima v vratu nekega hudiča, ki mu povzroča strašne muke. Na pregledu pri meni je pacient mahal z rokami, vrtel prste in kar naprej prestavljal noge. Zelo se je užalil in bil je skrajno nezadovoljen, ker se njegovega vratu nisem niti dotaknil. Jaz pa sem se mu potrpežljivo trudil razložiti, da je vir vseh njegovih težav navadna nevroza.

Ni težko razložiti, zakaj so taki pacienti največkrat iz omenjene starostne kategorije:

Dvajsetletniku vbijajo v glavo, da mora biti uspešen, da bo lahko veliko dosegel (pod uspešnostjo se razume: 3 hiše, v garaži BMW, v prtljažniku palice za golf). Leta tečejo, človek je star 35-38 let. Za vratom ima kredit ali celo par kreditov, doma z ničimer zadovoljno ženo (poglej, drugi so uspešnejši), bolnega otroka in majhen avto na lizing (sosed pa BMW).

Na koncu sva z mojim pacientom padla skoraj v konflikt: odločno sem mu povedal, da ga ne bom osteopatkso zdravil. »Zakaj pa potem tukaj sedite! Če ste osteopat, mi morate narediti terapijo!« Ni pomagala niti moja pripomba, da bi bil to zanj stran vržen denar. Ker sem imel že veliko podobnih pacientov, sem dobro vedel, kako bi se primer končal, če bi mu ustregel – po drugi ali tretji terapiji bi se pojavili očitki, da sem kriv, ker bolečina ni izginila.

Zakaj vse to pišem? Konec koncev je to dnevno delo vsakega zdravnika. Bolečine v oporno-gibalnem sistemu so zelo pogosta težava. Obstajajo jasni klinični simptomi, s pomočjo katerih je mogoče povsem točno ločiti prave bolečine od ne pravih. Za »ne prave« bolečine v sklepih, hrbtenici in mišicah sta lahko kriva predvsem dva vzroka:

  • psiha,
  • notranji organi.

»Ne prava« bolečina je tista, katere pravi vzrok ni skrit v sklepih, hrbtenici ali mišicah. To so t.i. sekundarne bolečine. Vsak zdravnik v polikliniki lahko to ugotovi v petih minutah. Na žalost, večina ljudi misli ravno nasprotno: hrbtenica je prvotni vir vseh težav, zato je dovolj, da se »vretence postavi na njegovo mesto« in že bo problem rešen. To mnenje uspešno pogreva uradna medicina, saj narašča število priporočenih operacij, in različni poslovneži, ki vidijo v tem svoj dobiček.

80 % bolečin v oporno-gibalnem sistemu so sekundarnega izvora oz. »ne prave« bolečine. Ilustrativno bom navedel dva primera, ki sta dokaj pogosta:

  • Moški, 62 let, leto in pol je obiskoval nekakšnega osteopata, ki mu je neuspešno zdravil bolečine v križu. Poudarjam, pravi osteopat je specialist, ki je obvezno končal unificirano (po vsem svetu) izobrazbo in si s tem pridobil pravico na oznako D.O. (doctor of osteopatie) na koncu priimka. Ko sem pri pacientu opravil iridodiagnostični pregled, sem ugotovil rak na prostati. Takoj sem ga poslal na Onkološki inštitut. Naj tukaj dodam podatek, da se tudi s homeopatijo absolutno uspešno zdravi rak. Poglejte shemo: bolečine v križu – ljudje so prepričani, da se je križa nujno lotiti z rokami. Če boli križ, je prva misel, da je nekaj narobe s samim križem. Nihče ne pomisli, da bi to lahko bila sekundarna bolečina. Ženske to zelo dobro poznajo, saj imajo pogosto bolečine v križu pred mesečnim perilom.
  • Ženska, 45 let, ima bolečine v vratu. Praviloma se tovrstne bolečine pojavijo po štiridesetem letu. V uradni medicini obstaja diagnoza hormonska spondilopatija. V vsem razumljivem jeziku to pomeni bolečine v vratu zaradi motenj v hormonalnem sistemu. Pozna jih veliko žensk, ki vstopajo v menopavzo.

Z vidika alternativne medicine bolečine v vratu pogosto povzroča:

  • Živčni sistem (psiha);
  • Genitalno-urološki sistem (prostata, maternica, sečni mehur);
  • Debelo in tenko črevo.

Pacientko sem zdravil s homeopatijo. Imela je tudi pogoste miome v maternici in klasične klimakterične težave.

Rezultat zdravljenja po štirih mesecih: bolečine so se zmanjšale za 80 %.

Zastavlja se vprašanje, kdo ima tedaj prave (primarne) bolečine? To so predvsem tri skupine ljudi:

  1. ljudje, ki vsakodnevno težko fizično delajo,
  2. bivši športniki,
  3. prirojene nepravilnosti v razvoju hrbtenice.

Te tri skupine zajemajo skupaj le 20 % prebivalstva. In kakšne težave ima preostalih 80 % ljudi? Kako je tedaj z inteligentnim Matjažem, ki ves dan sedi pred računalnikom in čuti bolečine, recimo, prav tako v križu? V uradni medicini obstaja pojem – revmatizem, v alternativni medicini (v homeopatiji) je to sikoza. Glavni pokazatelj za to diagnozo je izboljšanje stanja po gibanju! Revmatična komponenta bolečine v oporno-gibalnem sistemu je neverjetno razširjena. Z rokami tu ni kaj početi in celo ni priporočljivo. Strinjali se boste z menoj, da tam, kjer gre za vnetje in vretenca dejansko niso premaknjena, osteopat ali kiropraktik nima kaj zdraviti z rokami, temveč je nujno uporabiti druga sredstva.

Še nečesa ne smemo pozabiti, v Sloveniji je pogosto vzrok za bolečine infekcijskega izvora, in sicer zaradi nezdravljene borelioze.

Upam, da se bodo bralci tega članka zamislili nad možnimi vzroki za svoje bolečine in bolečine svojih najbližjih.